»Umetnost je pogosto v službi politike, v najširšem pomenu besede, kot oblika mehke moči za vzpostavitev in reprodukcijo nacionalne identitete in drugih ideologij, hkrati pa umetnice in umetniki posedujejo moč, da v grobi in rigidni družbi z mehkim pristopom naslavljajo ključna vprašanja sodobnega človeka.«
»Te umetniške prakse ne bogatijo le kulturne dediščine, temveč so tudi v skladu s širšimi evropskimi cilji vključevanja in dostopnosti vseh različnih skupnosti.«
»Gre sicer za združbo močnih in profiliranih avtorjev. Zaznamujejo jih različne avtopoetike in tehnike ustvarjanja. To je sicer v duhu te novomeške kolonije, kjer gre za soočanje različnih avtorjev različnih generacij, in da se potem nekako pride do notranjega dialoga ter zanimive razstave.«